Božičnica ni edina možnost. Kako še lahko nagradite zaposlene?
Ob koncu uspešnega poslovnega leta se v številnih podjetjih sprašujejo, kako primerno nagraditi zaposlene, ki so prispevali k dobrim poslovnim rezultatom.
Podjetje ima več možnosti: nagradi lahko rezultate posameznika ali ekipe, uspešno poslovanje podjetja kot celote, zaposlenim zagotovi dodatne (nedenarne) ugodnosti ali jih vključi v delitev dobička. Izbira primerne nagrade je pomembna zaradi različne pravne in davčne obravnave, saj ta vpliva na dejansko korist, ki jo zaposleni prejme.
Ta prispevek predstavlja prostovoljne oblike nagrajevanja zaposlenih.
Podjetje se mora najprej vprašati, kaj želi z nagrado doseči. Če želi nagraditi individualne uspehe posameznika glede na njegovo kakovost ali količino dela, gre za nagrajevanje delovne uspešnosti (stimulacija, individualni bonus), če želi zaposlene kolektivno nagraditi zaradi uspešnega poslovanja podjetja, pride v poštev plačilo za poslovno uspešnost (letna nagrada, božičnica, trinajsta plača), če pa želi zaposlene z uspehom podjetja povezati dolgoročneje, lahko zaposlene vključi v delitev dobička.
- Delovna uspešnost – ko želite nagraditi posameznika ali ekipo
Kadar prodajna ekipa preseže letne cilje, zaposleni uspešno zaključi zahteven projekt ali pridobi pomembno stranko, lahko podjetje tak rezultat nagradi z izplačilom delovne uspešnosti, ki se lahko izplača kot stimulacija, provizija ali individualni bonus.
Tak način nagrajevanja je primeren za individualne cilje. Zato je pomembno, da ima podjetje določena jasna, razumljiva in primerljiva merila za izplačilo delovne uspešnosti, tako da zaposleni vnaprej ve, kakšne rezultate mora doseči in kakšna nagrada mu v tem primeru pripada.
Z davčnega vidika je izplačilo delovne uspešnosti obravnavano kot del plače in ni deležno posebne ugodnejše obravnave, prav tako se obračunajo in plačajo tudi vsi prispevki za socialno varnost, kar vpliva na neto izplačilo, ki ga zaposleni na koncu prejme.
- Poslovna uspešnost – ko želite nagraditi uspeh podjetja
Če je uspešno podjetje kot celota in je na primer preseglo načrtovane prihodke in leto zaključilo z boljšim poslovnim rezultatom od pričakovanega, lahko zaposlene kolektivno nagradi s plačilom za poslovno uspešnost. Kadar je takšna nagrada dogovorjena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, se obravnava kot del plače.
Predpisi sicer ne nalagajo niti obveznega izplačila niti minimalnega zneska. Če se podjetje odloči za takšno nagrajevanje, mora pri določitvi upravičencev in meril spoštovati prepoved diskriminacije. Poslovne uspešnosti zato ni dopustno zmanjševati zaradi bolniške odsotnosti, enako izhodišče pa je smiselno upoštevati tudi pri odsotnostih zaradi starševskega dopusta. Drugačna merila so lahko dopustna, če niso povezana z osebnimi okoliščinami zaposlenega, kot je na primer upoštevanje trajanja zaposlitve v posameznem poslovnem letu.
Plačilo za poslovno uspešnost je zanimivo tudi zaradi ugodnejše davčne obravnave, saj ob izpolnjenih pogojih omogoča, da se do predpisane višine (povprečna mesečna plača v Sloveniji) ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in ni predmet dohodnine, se pa obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost. Od primerljivega bruto zneska lahko tako zaposleni prejmejo višji neto znesek kot pri plačilu delovne uspešnosti.
- Udeležba delavcev pri dobičku
Za podjetje, ki bi želelo zaposlene še dodatno motivirati k dolgoročnim uspehom podjetja, je lahko zanimiva tudi udeležba delavcev pri dobičku.
Ureditev je bila z novim zakonom prenovljena ravno v začetku letošnjega leta. Udeležba delavcev pri dobičku ostaja prostovoljna, omogoča pa, da se uporabi kot sistem nagrajevanja in povezovanja zaposlenih z rezultati podjetja.
Ureditev omogoča tri oblike udeležbe, in sicer denarno, delniško in družbeniško shemo oziroma njihovo kombinacijo. Pri denarni shemi zaposleni prejmejo izplačilo v denarju, delniška in družbeniška shema pa omogočata pridobitev delnic oziroma poslovnih deležev in s tem dolgoročnejše povezovanje zaposlenih z vrednostjo in uspehom v podjetju.
Nova ureditev udeležbo delavcev pri dobičku spodbuja tudi z ugodnejšo ureditvijo glede davkov in prispevkov za socialno varnost. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, lahko podjetje zaposlenim nameni do 33 % čistega poslovnega izida, vendar hkrati največ 20 % bruto mase plač, za razdeljeni znesek pa lahko uveljavlja 100% zmanjšanje davčne osnove pri davku od dohodkov pravnih oseb, največ do višine davčne osnove.
Pri denarni shemi se celotni prejeti znesek obdavči s 30% dokončnim davkom ter se ne všteva v letno dohodninsko osnovo zaposlenega, ob izpolnjenih pogojih pa se od njega ne plačujejo prispevki za socialno varnost. Takšna ugodnejša obravnava pri denarni shemi velja, če se pripadajoči znesek izplača v dveh enakih delih z razmikom najmanj enega leta. Pri delniški in družbeniški shemi se udeležba obdavči s 25% dokončnim davkom.
Za podjetja, ki imajo že sklenjene in registrirane pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku po prejšnji ureditvi, velja še prehodno obdobje. Za udeležbo pri dobičku poslovnih let, ki so se začela do vključno 31. 12. 2026, se lahko ob izpolnjenih pogojih še uporabijo prejšnje ugodnosti glede davkov in prispevkov za socialno varnost.
Pri odločitvi za obliko nagrade torej ni dovolj odločitev, koliko želi podjetje zaposlenemu nameniti, temveč kakšen bo skupni strošek za podjetje in koliko dejanske vrednosti bo zaposleni iz tega prejel.
Nagrada za zaposlene ni nujno denarna. Podjetje lahko denarno nagrado dopolni tudi z drugimi ugodnostmi, kot so na primer dodatno pokojninsko in drugo zavarovanje, službeno vozilo za zasebno uporabo, financiranje izobraževanj, dodatni prosti dnevi ali druge ugodnosti. Vendar tudi nedenarne ugodnosti niso nujno davčno neobremenjene, zato je treba pri vsaki posamezni obliki nedenarne nagrade preveriti, ali gre za boniteto oziroma drug obdavčljiv dohodek iz zaposlitve ter kakšen je dejanski strošek za podjetje in korist za zaposlenega.
Enotnega odgovora o najučinkovitejši obliki nagrade torej ni. Uspešno poslovno leto pa je dobra priložnost, da podjetje del ustvarjene vrednosti prenese tudi na zaposlene in jih s tem dodatno motivira za prihodnje rezultate. Najprimernejša nagrada ni nujno tista z največjim nominalnim zneskom, ampak tista, ki glede na cilje podjetja, pravno in davčno obravnavo prinese največjo dejansko korist tako zaposlenemu kot podjetju.
(Foto: Pixabay)